8:30–9:00
Prihod in registracija udeležencev
Pametne skupnosti niso vprašanje tehnologije, temveč sposobnosti občin, podjetij in razvojnih institucij, da podatke, storitve in infrastrukturo povežejo v uporabne rešitve za ljudi.
Tehnologija je pri tem sicer v veliko pomoč, glavni pa so še vedno ljudje, ki znajo z njeno pomočjo nasloviti prave izzive ter zanje poiskati pametne rešitve in ustrezne finančne vire za izvedbo projektov.
Na dogodku bo beseda tekla o tem:
Prihod in registracija udeležencev
Uvodni nagovor
●
Aleš Dremel, direktor, Združenje za inženiring, Gospodarska zbornica Slovenije
Pametne skupnosti niso cilj same po sebi, ampak način, kako občine, podjetja, raziskovalne ustanove, razvojni partnerji in prebivalci skupaj izboljšujejo kakovost bivanja. V uvodnem nagovoru bo poudarek na tem, zakaj so pametna mesta in skupnosti pomembne za boljše storitve, učinkovitejše upravljanje prostora, trajnostno mobilnost, prilagajanje podnebnim spremembam in povezovanje znanja iz gospodarstva, javnega sektorja in raziskovalnega okolja. Hkrati pa so tudi priložnost, da ponovno okrepimo občutek skupnosti, sodelovanja, zaupanja in sobivanja ter ustvarjamo okolja, v katerih je življenje bolj prijetno, vključujoče in človeško.
Standardi in podatki
●
Dr. Igor Bizjak, direktor, Urbanistični inštitut Republike Slovenije
●
Izr. prof. dr. David Kocman, direktor, SRIP PMIS
Občine, podjetja in ponudniki rešitev pogosto razvijajo dobre rešitve, vendar pri tem uporabljajo različne podatkovne, tehnološke in organizacijske pristope. Posledica so nepovezani sistemi, težje sodelovanje med partnerji, dražje nadgradnje in manj možnosti za prenos dobrih rešitev iz ene skupnosti v drugo. Dr. Igor Bizjak bo predstavil, zakaj so standardi pomembni za razvoj pametnih skupnosti in kaj pomenijo v praksi za občine, prostorsko načrtovanje, podatke, storitve in povezovanje različnih rešitev. Izr. prof. dr. David Kocman bo predstavil platformo za primerjavo standardov, ki nastaja v okviru SRIP Pametna mesta in skupnosti, ter pokazal, kako takšno orodje pomaga pri razumevanju, izbiri in uporabi standardov pri razvoju pametnih skupnosti.
Urbani prostor in vročina
●
Andrej Bernik, arhitekt in ustanovni partner biroja Fieldwork Architecture, Pariz
Vročina postaja eden najbolj konkretnih testov kakovosti urbanega prostora. Primer Pariza pokaže, da prilagajanje ni nujno en velik projekt, ampak niz premišljenih posegov na površinah, kjer mesto vsak dan uporabljajo otroci, starejši, pešci in potniki. V predstavitvi bomo izvedeli kako se naredi “toplotna diagnoza” mesta, kako mesto prepozna najbolj izpostavljene površine in določi prednostne lokacije, kako izbere ukrepe in kako meri učinke. Predstavili bomo kako se pariški pristop lahko prevede v slovenski kontekst: manjša mesta nimajo pariških proračunov, imajo pa šole, vrtce, parkirišča, trge, avtobusne postaje in javne stavbe. To pomeni, da se pristop prenese kot metoda, ne kot kopija projekta.
Odmor za kavo
Razvojni projekti in financiranje
●
Jasmina Selan, direktorica, Blue Solutions
Veliko dobrih občinskih idej ostane neizvedenih, ker niso dovolj jasno povezane z razvojnimi potrebami, ustreznim virom financiranja in izvedbenimi zmožnostmi občine. V predavanju bomo pogledali, kako prepoznati pravi evropski ali nacionalni program, oblikovati smiselna partnerstva in se izogniti najpogostejšim napakam pri pripravi projektov. Predavanje bo podprto s primeri s področja mobilnosti, digitalizacije in trajnostnega razvoja ter pogledom na priložnosti, ki se za slovenske občine odpirajo v obdobju 2026 in 2027.
Kako povezati kadre, področja in ravni upravljanja za učinkovito pridobivanje ter izvajanje evropskih projektov
●
Peter Geršič, vodja urada za digitalni in trajnostni prehod, občina Novo mesto
Kako organizirati ekipo, razdeliti odgovornosti, vključiti zunanje partnerje in preprečiti razkorak med prijavo, naročili, komunikacijo z uporabniki in vzdrževanjem po koncu financiranja.
Električna mobilnost in energetska infrastruktura
●
Dr. Slavko Ažman, vodja business menedžmenta, Porsche Slovenija
Tehnološke novosti na področju električne mobilnosti in energetike spreminjajo vlogo električnega vozila. Vozilo ni več zgolj porabnik električne energije, temveč lahko postane tudi hranilnik in vir prožnosti za elektroenergetski sistem. Dr. Ažman bo predstavil, kakšne nove razvojne, energetske in poslovne priložnosti to odpira za občine, energetske skupnosti, podjetja in druge organizirane skupnosti, ki želijo zmanjšati stroške energije, povečati uporabo obnovljivih virov in aktivneje sodelovati pri energetskem prehodu.
Odmor za prigrizek
Primer dobre prakse
●
Goran Bulat, član uprave in direktor, Gradski parking d.o.o.
Goran Bulat bo predstavil projekt Integrirana mobilnost na območju mesta Šibenik, ki je nastal kot odgovor na izzive mestnega prometa in potrebo po povečanju števila potnikov v javnem prevozu. Pokazal bo, kako so od začetnega stanja in opredelitve potreb prišli do izvedbe povezanega sistema mestne mobilnosti. Predstavil bo tudi dosežene rezultate ter nadaljnje korake pri razvoju javnega prevoza in mobilnosti v Šibeniku.
*Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Izbor 2026
Razglasitev in podelitev priznanj
Druženje ob kavi in sladici
Organizator si pridržuje pravico do spremembe oziroma dopolnitve programa.
direktor operacije IJS SRIP PMiS
Matjaž Logar je vodja SRIP Pametna mesta in skupnosti na Institutu Jožefa Stefana. Njegovo delo je usmerjeno v oblikovanje in usklajevanje nacionalnih strateških razvojnih prioritet in politik s področja pametnih mest in skupnosti. S tem pomaga pri razvoju ključnih področij, kot so kakovost urbanega bivanja, trajnostna energija, podnebno nevtralna mesta, trajnostni promet in mobilnost ter zdravje in varnost. Prizadeva si za vzpostavitev in koordinacijo celovitega razvojnega in inovacijskega ekosistema v Sloveniji ter za vključevanje slovenskih partnerstev na mednarodne tehnološke in inovacijske platforme.
vodja sektorja za digitalne transformacije, T-2, d.o.o.
Gašper Žerovnik je vodja sektorja za digitalne transformacije pri T-2, enem vodilnih slovenskih telekomunikacijskih operaterjev, kjer vodi dinamično področje, usmerjeno k inovativnim rešitvam za pametna mesta, turizem ter uporabo umetne inteligence. Z več kot 20 leti izkušenj skrbi za varno, skladno in stroškovno učinkovito uvajanje tehnologij, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo, optimizirajo procese in odpirajo nove prihodkovne tokove. Njegovo strokovno znanje zajema razvoj naslednje generacije pametnih mest z uporabo umetne inteligence, digitalnih dvojčkov in IoT-tehnologij, kar omogoča brezhibno integracijo IKT-rešitev za izboljšanje življenja v mestnih skupnostih. Pod njegovim vodstvom je nastala nagrajena platforma T-2 Pametna mesta, ki je osvojila priznanje za inovativnost in vzpostavlja temelj za trajnostno urbano prihodnost.
direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije
Dr. Igor Bizjak je direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, kjer se ukvarja z raziskavami, razvojem in implementacijo prostorskih politik na državni in lokalni ravni. Njegovo delo vključuje analize demografskih, socio-ekonomskih in okoljskih podatkov za podporo trajnostnemu prostorskemu razvoju, pripravo strokovnih podlag za strateško in izvedbeno načrtovanje ter sodelovanje v nacionalnih in evropskih raziskovalnih projektih. Posebno pozornost namenja digitalni transformaciji prostorskega planiranja, razvoju spletnih orodij in odprtih podatkov ter vključevanju načel pametnih mest, kakovosti urbanega bivanja in dostopnosti v načrtovalske prakse.
29. september 2026
Gospodarska zbornica Slovenije
Dimičeva ulica 13, Ljubljana